Moja mama je že kar nekaj časa tožila, da jo tišči v trebuhi, tam nekje v žlički in menila je bi bila samoplačniška gastroskopija najbolj primerno kar bi v tem trenutku naredila. Ker dam zelo veliko na zdravo in primerno prehrano sem menila, da bi lahko preden se odloči, da je samoplačniška gastroskopija najbolj primerna, poskusila:
- prvo z spremembo prehrane, take ki ne vznemirja želodca in ne povzroča kisline
- drugo, lahko bi povprašala tudi zdravnico za napotnico za pregled.
Ko sem ko končno prepričala, da poskusiva z drugo hrano je po dveh tednih obupala. Rekal je, da je samo skozi lačna in da ne je nič dobrega, težave pa ostajajo enake in zato meni, da je samoplačniška gastroskopija sedaj res tisto česar se mora čim prej poslužiti.
Nisem mogla iz svoje kože in sem poskusila še z napotitvijo k zdravniku, kjer naj bi zaprosila za napotnico. In pridna mama me je upoštevala, naročena je bila pri zdravniku in domov je prišla z napotnico za ultrazvok trebuha, ker naj bi zdravnica menila, da se najprej prične s tem. Še vedno je mama vztrajala, da je samoplačniška gastroskopija edini postopek, ki jih bo povedal kje se skriva težava za njeno bolečino.
Takoj sva poklicali v bolnico za naročilo na ultrazvok in na vrsti naj bi bila približno čez en mesec. Dobro, nekako se je strinjala in ko je dobila domov pismo z datumom je bila na vrst čez en mesec in pol in ker je bila vmes stavka so jo prestavili še za dva tedna. Priznati moram, da je postajala že kar malo nestrpna in samoplačniška gastroskopija je bilo vse o čemer sva debatirali naslednja dva meseca.
Ko je končno opravila pregled ultrazvoka ji je rekel zdravnik, da mora biti njena naslednja preiskava gastroskopija, vendar da so čakalne dobe tako dolge, da bo na vrst šele čez 6 mesecev. Gleda na pogled, ki sem ga bila deležna ko je prišla iz ambulante sva se na hitro odločili, da bo samoplačniška gastroskopija res potrebna in takoj sva se naročili za naslednji teden.