Kar nekaj časa se že lovim pri zimskih športih in končno sem ugotovila, da mi tek na smučeh še kako odgovarja in da je to tisti zimski šport v katerem uživam. Ker sem bolj športni tip človeka neprestano iščem z katerim športom bi se lahko ukvarjala v določenem letnem času in ko prihaja zima vsi vemo, da je smučanje naj bolj popularno. Sama pa se nisem toliko videla v tej množici ljudi, ki se vozi z sedežnico gor in potem se spusti v dolino, iskala sem samo sebe in tek na smučeh je to bil.
Sprva sem se še kako bala, da bo tek na smučeh zame prenaporen, ker sem vedela, da ta šport vseeno ni tako enostaven kot izgleda. Ker resnično nisem vedela, kako bo tek na smučeh meni odgovarjal, sem prej šla na poskusno turo, kjer sem si vso opremo izposodila, da ne bi zaman šla v nepotrebne stroške nakupa, potem pa mi tek na smučeh ne bi odgovarjal. Ker sem bila čisti začetnik, sem si vzela za eno uro učitelja, kateri mi je vse lepo pokazal, po eni uri, pa sem šla sama po najlažji progi.
To pa je bil čas, ko sem spoznala, da je tek na smučeh šport zame, kako sem jaz bila pomirjena sama z seboj, kako srečen je bil moj obraz, zadihala sem z polnimi pljuči in med tekom opazovala prekrasno okolico. Vmes sem se tudi ustavila, ni mi bilo pomembno, da bi končala čimprej, ampak sem želela biti čim dlje na smučeh, ta občutek enostavno ne znam opisati, kako je tek na smučeh šport, kjer se pomiriš sam z seboj, kjer imaš čas, da se misli ustavijo, da se umirimo, da lahko vidimo vso lepoto narave in na koncu steze vemo, da smo naredili zase največ kar smo lahko, ker tek na smučeh te duševno umiri in fizično utrudi.