Moj urnik je konstanten in tako grem vsako jutro na kavico v naši najlepšo kavarno v mestu. Tudi tokrat sem šla in srečala mojo staro prijateljico, ki je nisem videla že več let. Seveda sem jo povabila na Illy kavico. Ko sva začeli najin pogovor, sva ugotovile, da sva si zelo podobne. Tako sva se odločili, da se še dobiva. Najin pogovor bi lahko trajal kar nekaj ur, vednar sva obe morali na delo. Tako sva se dogovorili, da se dobiva vsaki ponedeljek in tako bova imeli možnost še poklepetati ob dobri Illy kavici.
Včasih človek ne pričakuje, da bo srečal podobno dušo. Tudi jaz nisem pričakovala, da se bom s staro prijateljico tako zelo ujela. Počutila sem se, kot da se ne bi videli kratek čas. Ko sva se začeli pogovarajti, nama je bilo res prijetno. Toliko sva si imeli za povedati. Pri nama ni bilo možnosti tišine. Vsaka si je želela povedati čimveč. Sedaj hodiva na Illy kavico vsaki ponedeljek in se imeva res lepo. Kdo bi si mislil, da se bova tako zelo ujeli.
Včasih nas življenje preseneti. In mene je. Tudi prijateljica je bila vesela, ker sva se ponovno srečali. Sedaj si lahko deliva nasvete in dogotke, ki naju zanimajo. Na zadnji Illy kavici, sva se pogovarjali, katere knjige rade bereva in sva ugotovili, da imava radi iste knjige. Kako lepo je videti nekoga po tolkih letih in se meti lepo. Včasih prehitro pozabimo na stare prijatelje, ali pa nas življenje prisili v to. Sedaj vem, da če sem bila njena prijateljica, potem se še danes lahko lepo pogovarava in imava skupne teme. Lahko rečem, da je Illy kavica spita vedno v dobri družbi. Upam, da se bova še dolgo dobivali enkrat na teden. Tega se res veselim. Vedno bolj sva povezani in vedno boljše se imava. …