Zima je na naši družinski kmetiji vedno poseben čas, ko se pripravljamo na koline. To je tradicija, ki jo negujemo že generacije, je čas, ko se zberejo družinski člani in prijatelji, vsak s svojo nalogo, da skupaj pripravimo meso.
Letos so bile še posebej zanimive, babica se je izkazala s svojo organiziranostjo, novost so bile vrečke za vakuumiranje, ki so meso ohranile sveže. Priprave na koline so se začele že zgodaj zjutraj, ko so dedek, stric in bratrance zakurili peč in ogreli prostor. Babica in mami sta pripravljale začimbe, česen in druge dodatke za klobase, medtem pa smo otroci pomagali kjer smo le lahko. Največkrat smo čistili ali držali vrečke za vakuumiranje. Ko so meso razkosali je nastopil babičin trenutek. Z vso skrbnostjo in natančnostjo je razdelila meso na dele za klobase, tlačenko, ocvirke in tistega, ki bo šel neposredno v zamrzovalnik. Pri tem je pazila, da so vse vrečke za vakuumiranje napolnjene, označene z datumom pakiranja in vrsto mesa. Babica je vedno govorila, da je vakuumiranje skrivnost dolgotrajnega shranjevanja mesa. Ko smo ji pomagali pri vakuumiranju je pripovedovala kako so včasih meso shranjevali v kadi s soljo ali ga prekajevali. Danes pa tehnologija omogoča lažje shranjevanje. Vendar pa je vseeno šlo nekaj narobe, vrečke za vakuumiranje so začele zmanjkovati. Babica je že zjutraj opozorila, da bi jih morali nabaviti več, pa smo jo zavrnili z besedami, da jih bo dovolj. Ko so že skoraj pošle, je babica s svojim značilnim smislom za humor hitro našla rešitev. Nekaj mesa je zavila v papir in ga namenila za takojšnjo porabo, ostalo pa je dala v improvizirane vrečke, ki sicer niso bile vakuumske, a so bile dovolj dobre, da so služile svojemu namenu.
Na koncu je bil zamrzovalnik poln, koline so bile uspešne, meso pospravljeno, mi pa uživali v svežih mesnih dobrotah. Koliko zabavnih zgodb in okusnih jedi na še čaka to zimo pa bo pokazal čas.