Ste kdaj imeli to izkušnjo, da vam je otrok povedal, da bi rad igral bobne? Kakšna je bila vaša reakcija? Verjetno ste pomislili na vse sosede, ne pa da bi bili veseli, ker ima željo po bobnih.
Tudi pri nas je bilo podobno, a sem se hitro potolažila, ker sem vedela, da gradimo hišo in ne bomo dolgo časa več v stanovanju. Ne vem pa, kako bi bilo, če bi vedela, da bomo ves čas živeli v bloku, ker se bobni resnično slišijo in kar hitro se lahko kdo pritoži. Tako sem bila vesela zanj in takoj sem pomislila naprej, da mu žal ne bom kupila prej bobnov, dokler se ne preselimo v hišo.
Vpisala sem ga v glasbeno šolo, tudi tam so mi povedali, da ne rabim hiteti, da bi sedaj moral otrok imeti doma že prvi dan bobne. Pri njih se lepo učijo in to je to. Bila sem potolažena. Tako bo videl, če ga bobni res veselijo in če bo vztrajal več let, potem ne bo nobenega problema kupiti bobne, ker bomo živeli že v hiši na samem.
Ljudje smo si različni, lahko, da ne bi v bloku motilo nikogar, lahko pa bi se pritožilo več ljudi, tako da nikoli ne veš. Moj sin je veselo korak na vaje bobnov s palčkami v rokah. Prav srečen je bil tisto jutro, ko je vedel, da ima glasbeno šolo. Videla sem, da je pravi glasbenik in da ga ne bo tako hitro minilo. Do glasbe je imel poseben odnos, ta njegov ritem je bil res izrazit, slišal je tone, zvoke, ritme, ki jih jaz nisem, po tem sem vedela, da bo glasba del njegovega življenja. Imeti glasbenika v hiši je prav lepo. …
