Žalovanje otrok in mladostnikov

Če otrok svoje nerešeno žalovanje prenese v odraslo dobo, je zelo možno, da bo v prihodnjih odnosih težko ljubil in zaupal. Kasnejše izgube bodo postale sestavni del njegovega žalovanja. Mnogi odrasli, ki so v času otroštva ali najstništva izkusili smrt v družini, v svojem srcu še vedno nosijo breme nedokončanega žalovanja.

— Christine Longaker




Ker otroci in mladostniki dojemajo smrt zelo drugače kot odrasli, v Slovenskem društvu hospic izvajamo program žalovanja otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe, ki je prilagojen starostni skupini med 5. in 17.letom. S programom nudimo otrokom in mladostnikom podporo v žalovanju, hkrati pa omogočamo staršem ali skrbnikom, da bi razumeli posebnosti v žalovanju odraščajočih ljudi.


Povezujemo se z osnovnimi šolami, predvsem s šolskimi svetovalnimi delavci in skupaj z njimi iščemo poti za premagovanje učnih ter vedenjskih odklonov. Tako vzpostavljamo podporno okolje, s katerim lajšamo občutek izolacije in drugačnosti, ki ga povzroča žalovanje. Program podpore izvajamo v obliki:
- individualnega svetovanja
- kreativnih delavnic,
- tabora za otroke in mladostnike, ki se imenuje »Tabor za levjesrčne«.


Izgube in žalost posegajo v naša življenja nenajavljeni, žal tudi v otroška leta. Tudi otrok se na izgubo osebe, ki v njegovem življenju igra pomembno vlogo, odzove z žalovanjem. Tako kot pri odraslih gre tudi pri otrocih za povsem naraven odziv, na katerega pa se kar prevečkrat pozabi. V trpljenju takih pozabljenih žalovalcev pa ne gre le za trenutni problem ampak za stanje, ki s stališča razvojne psihologije lahko kvarno vpliva na razvoj osebnosti. Namreč, še predelana stanja žalovanja pri odraslih za seboj puščajo osebnostne sledi, te pa so še toliko bolj izrazite, če so v vprašanju otroci ali mladostniki, ki med žalovanjem niso deležni ustrezne sočutne podpore in razumevanja. Prav tako lahko težave v prihodnosti odraščajočih povzročijo tudi starejši, ki – kljub svojim najboljšim namenom – skušajo svoje otroke obvarovati pred izgubami in žalovanjem.


Otroci so posebno občutljivi, ko pride do izgube. Iz tega razloga je priporočljivo, da o bolečem dogodku izvedo kar se da hitro in to na iskren, sočuten, resničen in enostaven način. Mnogokrat se otroci čutijo krive za smrt bližnje osebe, ko mislijo, da so s kakšnim svojim dejanjem ali besedo povzročili smrt te osebe. Ravno zato jim je potrebna navzočnost ljubeče in skrbne osebe, ki jim bo razložila, da sami niso odgovorni za izgubo.


Vodja programa: Anica Kotnik, dipl. org. in man.