Umiranje in smrt sta v naši družbi tabuizirana in predvsem videna zgolj kot medicinski proces. Vključitev hospica s svojim celostnim pristopom humanizira človekovo poslavljanje od življenja, saj ustvarja pogoje za to, da so zadovoljene ne le fizične potrebe pri umirajočem bolniku ampak tudi čustvene, socialne in duhovne potrebe ter, da so vključeni v oskrbo tudi njihovi svojci.
Po 16 letih delovanja društva smo še vedno edina nevladna organizacija v državi, ki načrtno izvaja hospic pristop.
Programi hospica s svojo naravnavo na skupnost zapolnjujejo vrzel, ki jo potrošniška družba ustvarja z individualizmom in oddaljevanjem od vrednot. Prinašajo vrednost v smislu izboljšanja medosebnih odnosov v socialni sredini, lastnem odnosu do smrti, umiranja in žalovanja. Z individualnim pristopom do uporabnikov so le ti stimulirani razmišljati drugače in delovati drugače, kot jim narekujejo prevzeti tabuizirani vzorci družine, šole in družbe.
Edinstvenost programov spreminja in vzpodbuja k bolj humanemu in etičnemu odnosu do umirajočih in svojcev, ki v zdravstvenih in socialnih sredini težko najdejo odgovore v stiski in pomoč, da zmorejo težko situacijo ob bližnji smrti, ki jim popolnoma spremeni življenje.
Osnovna dejavnost Slovenskega društva hospic je izvajanje hospic celostne oskrbe ljudi z napredovalo neozdravljivo boleznijo, pri kateri se aktivno zdravljenje spremeni v podporno ali blažilno (t. i. paliativno oskrbo), v kratkem času (predvidoma manj kot 6 mesecev) pa lahko pride do smrti.
Dejavnost paliativne oskrbe, ki jo izvaja Slovensko društvo hospic, temelji na mednarodno uveljavljenih standardih in poudarjenem osebnem pristopu in odnosu, v katerega smo vključeni na način sočutnega spremljevalca. S tem so vzpostavljeni ključni pogoji za uspešno delo na omenjenem področju.
Program Hospic je temeljni program društva, ki zajema celostno oskrbo hudo bolnih v zaključni fazi bolezni in njegovih svojcev tam, kjer so bolniki nastanjeni, predvsem na domovih, včasih tudi v bolnišnicah in domovih za starejše. Strokovna obravnava neozdravljivo bolnih temelji na timskem pristopu, vsaka posamezna obravnava je skrbno načrtovana in povsem v skladu s potrebo in izbiro hudo bolnega. | Podrobneje…
Prva slovenska hiša hospica je decembra 2010 v Ljubljani na Hradeckega 20 po desetletju prizadevanj odpla svoja vrata. Namenjena je odraslim s kronično neozdravljivo boleznijo v zaključni fazi, ki so deležni 24-urne celostne hospic oskrbe z namestitvijo po mednarodnih načelih hospica, svojcem pa omogočena podpora in možnost čimveč ostati v njihovi bližini. | Podrobneje…
Program je namenjen odraslim osebam v procesu žalovanja, ki so doživele v zadnjih treh letih (dopuščamo tudi izjeme) smrt bližnje osebe (otroka, partnerja/zakonca, starša, prijatelja), ne glede na način smrti (po dolgotrajni bolezni, nenadne smrti, nesreče, samomori…), ne glede na starost, spol ali osebno prepričanje. | Podrobneje…
Ker otroci in mladostniki dojemajo smrt zelo drugače kot odrasli, v Slovenskem društvu hospic izvajamo program žalovanja otrok in mladostnikov po izgubi bližnje osebe, ki je prilagojen starostni skupini med 5. in 17.letom. S programom nudimo otrokom in mladostnikom podporo v žalovanju. | Podrobneje…
S programom želimo s šolanjem usposobiti prostovoljce, da postanejo del multidisciplinarnega tima hospica, ki s strokovnimi delavci bolnim in njihovim svojcem nudijo sočutje, podporo in pomoč pri soočanju in sprejemanju težke življenjske situacije. | Podrobneje…
V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti – je tabuiziran. Osveščenost številnih umirajočih in tistih, ki delajo z njimi pa počasi narašča in nas sili, da končno vendarle spregovorimo tudi o življenju in smrti, o strahovih in stiskah. | Podrobneje…