Pogosto zastavljena vprašanja

Hospic je pristop v oskrbi ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi. Spoštuje življenje in sprejema umiranje kot del naravnega življenjskega toka. V bolezenski situaciji obravnava človeka celostno in ne le človekov boj z boleznijo. S tem pa poudarja kvaliteto življenja zaradi življenja samega, brez da bi to življenje želeli podaljševati ali skrajševati. Hospic slavi in priznava življenje!

Izraz »hospic« izhaja iz besede “hospitium”, ki pomeni gostoljubno hišo, prenočišče ali zavetišče. Zgodovinsko gledano so hospice najprej ustanavljali samostani kot zavetišča za romarje in reveže.

Prvi hospic za potrebe sodobne paliativne oskrbe v Evropi pa je bil ustanovljen v Londonu leta 1967. Postal je osnova sodobne paliativne (blažilne)oskrbe (več), ki se je kasneje razvila tudi v drugih državah sveta.

Danes oskrba hospica nudi humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni na način, da jim pri tem omogoči čimbolj polno življenje, tudi ko se le to izteka in nudi oporo svojcem pri soočanju z grozečo izgubo v smislu priprave na slovo in kasneje podporo žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom po izgubi bližnje osebe v procesu žalovanja.

Paliativa pomeni prakso prisotnosti. Paliativna oskrba tudi pomeni aktivno in obsežno nego in spremljanje bolnikov v trenutku, ko se njihova bolezen ne odziva več na zdravljenje, ki je usmerjeno na ozdravitev. Takšna oskrba daje možnost podpore, ki bolniku dovoljuje, da tako pristno in aktivno, kot je le mogoče, živi do smrti. Ta podpora vključuje tudi bolnikovo družino med boleznijo, umiranjem, kot tudi potem v času žalovanja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje paliativno oskrbo takole:

“Paliativna (blažilna) oskrba pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje bolnikov od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva več na kurativno (k zdravljenju usmerjeno) zdravljenje. Zdravljenje bolečine in obvladovanje nadaljnjih spremljajočih simptomov, kot tud lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih problemov, dobi potem prevladujoč pomen. Podpira življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Glavni poudarek paliativne oskrbe je torej na lajšanju bolečine in simptomov, in združuje telesne, psihične, socialne in duševno/duhovne vidike. S tem podpira tako bolnika, ki mu omogoči, da lahko do smrti samostojno odloča o sebi, kot tudi njegove svojce, da so lažje kos bolezni in žalovanju.”

Oskrba hospica je primerna, ko izvemo, da ni več možno aktivno zdravljenje bolezni in lahko v kratkem ali doglednem času (do enega leta) pride do smrti. Kdaj naj bi se Slovensko društvo hospic vključilo v oskrbo odločijo bolnik, njegova družina in osebni zdravnik.

Oskrba hospica je primerna, ko izvemo, da ni več možno aktivno zdravljenje bolezni in lahko v kratkem ali doglednem času (do enega leta) pride do smrti. Kdaj naj bi se Slovensko društvo hospic vključilo v oskrbo odločijo bolnik, njegova družina in osebni zdravnik.

Vključitev Slovenskega društva hospic v skrb za umirajočega lahko svetuje medicinsko in/ali patronažno osebje (zdravnik, medicinska sestra), drugi oziroma družina, prijatelji ter znanci. Pri tem je pomembno, da se s tem strinja tako bolnik kot njegovi svojci, oziroma bolnikov primarni negovalec. Prvi stik s Slovenskim društvom hospic lahko naveže bolnik sam ali pa njegovi bližnji. Zdravnikova napotnica ni potrebna.

Prvi stik s Slovenskim društvom hospic je možno navezati preko e-pošte, telefona, faksiranega vprašanja, …. Društvo se odzove preko strokovnega osebja, ki že skozi svetovalni pogovor (odgovor preko e-pošte, telefonski razgovor, …) prizadetemu ali prizadetim nudi prvo psihosocialno pomoč. Že po tem prvem stiku društvo skuša strokovno in tematsko ustrezno umestiti izpostavljeno problematiko bodisi v okvir programa spremljanja umirajočih, bodisi žalovanja. Pomembno je, da je prav vsak, ki se v življenjski stiski (grozeče se) izgube zanj pomembne osebe obrne na društvo, slišan in obravnavan celostno v fizičnem in duhovnem pomenu bivanja.

Kadar se prepoznavajo možnosti za vključevanje Slovenskega društva hospic v skrb ali obravnavo umirajočega oziroma žalujočega sledi osebni razgovor oz. po potrebi družinska konferenca. Napravi se individualni načrt obravnave. Sledi dogovor o nadaljnjih obiskih. Celostno oskrbo pa nadalje zagotavlja naš strokovni tim.

Osebe, ki so neozdravljivo bolne in jim je bila dana uradna diagnoza kronične neozdravljive bolezni, ki privede lahko do smrti v roku enega leta ali manj in je pri njih ukinjeno (kurativno) zdravljenje in predpisana blažilna/paliativna oskrba, so primerne za vključitev hospica v oskrbo.

Oskrba hospica je primerna za osebe, ki imajo katerokoli neozdravljivo bolezen pri kateri je primarni cilj vzdrževanje ugodja, obvladovanja bolečin in pa pomoč bolniku, da ostaja aktiven kolikor je to mogoče. Je pa res, da je največ naših bolnikov tistih, ki imajo raka.

Osebni zdravnik tudi po vključitvi hospica v oskrbo bolnika, ostaja vključen v oskrbo bolnika. Hospic pa res sodeluje tesno z njim, da se lahko zagotovijo optimalne bolnikove potrebe.

Hospic je s svojo oskrbo namenjen vsem, ki se jim je aktivno (kurativno) zdravljenje zaključilo/opustilo in prešlo na paliativno/blažilno oskrbo. Društvo jr namenjeno bolnikom v zaključni fazi bolezni. V svojo oskrbo sprejmemo vse osebe, ki prejemajo ali bodo prejemali ali ne prejemajo takšnih oblik terapij, če je pričakovana življenjska doba osebe največ 12 mesecev ali manj in je aktivno (kurativno) zdravljenje opuščeno.

Hospic je osredotočen na zagotavljanje čim bolj polnega življenja do njegovega naravnega izteka in nikoli ne vsiljuje diskusij o sprejemanju smrti in o smrti kot takšni. Spoštujemo potrebe vsakega posameznika in njegova prepričanja, vrednote vendar pa je tim hospica vedno pripravljen in na razpolago družinam in bolniku za pogovor o tovrstnih temah, če za to izrazijo potrebo.

Zato ni red, da To seveda ni res, da hospic pošilja sporočilo, da ni več upanja. Edino sporočilo, ki ga hospic pošilja je upanje do konca in pravica do kvalitete življenja – živeti in užiti polno dan, tudi med procesom zaključevanja življenja. Od tod tudi naš moto: “Dodajanje življenje dnevom in ne dneve življenju.”

Dostojanstvo človeka in njegove pravice v hospicu štejemo za najvišjo vrednoto, zato jih spoštujemo in zagovarjamo. Tako tudi z vso odgovornostjo delujemo. Smo zagovornik bolnikov pri uveljavljanju njegovih pravic in želja.

Slovensko društvo hospic opravlja svoje socialne in zdravstvene storitve za umirajoče bolnike in njihove svojce brezplačno. Delno pa je potrebno sofinanciranje namestitve v hiši hospica v Ljubljani, cena je sprotno objavljana na oglasni deski v avli hiše in na spletni strani društva.

Slovensko društvo hospic na vseh predstavitvah poudarja pravočasnost vključevanja pri celostni obravnavi hudo bolnega otroka, mladostnika, odraslega ali starostnika. Za poglobljen odnos potrebujemo nekaj časa, zato je vključitev v zadnjih dneh življenja sicer možna, ne more pa biti tako vsestranska, kot bi si želeli.

Pri pravočasnosti gre za pomembne dejavnike, ki so vezani na spremenjeno čustveno, socialno, duhovno in fizično stanje bolnika, ki ga prinaša poslabšanje napredovane bolezni. Bolnik se prebija skozi različne stiske, ki vsaka zase ustvarja svojo zgodbo, različne poglede na stanje bolezni, strahove, jezo in spoznanja, ki si jih je težko razložiti. Njegova potreba je poleg lajšanja težav razgovor, razumevanje, sočutje, varnost, ljubezen, … Hospic zadovolji tovrstne potrebe s širšim pojmom, ki ga imenujemo tudi celostna oskrba hudo bolnega, s poudarkom na zdravljenju in lajšanju bolečine in drugih razlogov za trpljenje.

V taki, navadno težki situaciji ima svoje potrebe tudi družina oziroma bližnji obolelega, in prav je, da skrbimo tudi zanje. Velikokrat je prav podpora svojcem odločilna, da umirajoči lahko ostane do konca tam, kjer si želi.

Slovensko društvo hospic na vseh predstavitvah poudarja pravočasnost vključevanja pri celostni obravnavi hudo bolnega otroka, mladostnika, odraslega ali starostnika. Za poglobljen odnos potrebujemo nekaj časa, zato je vključitev v zadnjih dneh življenja sicer možna, ne more pa biti tako vsestranska, kot bi si želeli.

Smo v stalnem stiku z osebnimi zdravniki, zdravniki specialisti, protibolečinsko ambulanto in vsemi institucijami, ki sodelujejo pri skupni obravnavi hudo bolnega. Naši zaposleni in prostovoljci so kontinuirano usposabljani v paliativni (hospic) oskrbi.

Za izvajanje zdravstvene nege in vzgoje na domu v Ljubljani in Mariboru imamo podeljeno koncesijo.

Da, čeprav je obravnava hudo bolnih otrok še posebej zahtevna. Skupno z zdravstvenim osebjem, ki otroka zdravi in njegovim starši skušamo otroku in staršem olajšati to izjemno težko obdobje.

Naše strokovno osebje je še posebej usposobljeno za uporabo pripomočkov v paliativi, kot so npr. črpalke/infuzorji za lajšanje hudih bolečin ipd. Svojce tudi poučujemo kako nadzirati tovrstne pripomočke, vedno pa se navežemo z obstoječo službo patronažnega varstva in zdravnikom.