Sveže informacije

Prav spomnim se, ko sem prvič opazil vrtljiva vrata. Ta so stala pred poslovno stavbo v Ljubljani. Na prvi pogled sploh nisem moral verjeti, kako eleganten vtis naredijo že ob samem vstopu. To je bilo sicer že nekaj let nazaj, vendar pred tem nisem nikoli zasledil kaj podobnega, saj nisem bil najbolj vajen mestnega sveta. Ampak tisti občutek, kot da se z vrati začne zgodba o tem, kdo se skriva za njimi, urejenost, prestiž in sodobnost, mi bo zavedno ostal v spominu.

Kasneje sem jih začel opažati vse bolj pogosto tudi drugod. Na primer v raznih hotelih, nakupovalnih središčih, celo v bolnišnicah. Hitro mi je postajo jasno, zakaj so vrhunska vrtljiva vrata danes tako priljubljena. Najprej je tu funkcionalnost. Ljudje lahko ves čas vstopajo in izstopajo, brez da bi se ustvarila gneča. Poleg tega ohranjajo notranjo temperaturo, saj se prostor ne odpira na široko, kot pri klasičnih vratih. Zato imajo tovrstna vrata res kar velik praktičen pomen. V času, ko vsi razmišljamo o prihranku energije, je zato to res velika prednost, sploh za kakšne večje ustanove, kjer hitro pride do kakšnih toplotnih izgub.

Zaradi tega sem začel res navdušeno gledati nad vrtljivimi vrati. Ta so imela ogromno prednosti, ter tako sodoben dizajn, ki je bil prav nekaj posebnega, sploh ko sem jih prvič videl. Danes pa so ta že skoraj vsepovsod. Opazil sem jih namreč tudi pri vhodih na šolska igrišča. Na teh je bilo namreč pogosto težavno, da so se otroci vozili s kakšnimi kolesi po tekaških stezah, kar ni dovoljeno, a so jim tista klasična vrat ato vseeno dopuščala. Zato se danes na tovrstnih igriščih pogosto nahajajo vrtljiva vrata, ki so nekoliko bolj ozka, ter zato skozi njih ne moraš kar tako spraviti kolesa. Tako mi je zelo zanimivo, da obstaja tudi različica tovrstnih vrat za preproste ograje na šolskih igriščih.…

V podjetju že leta vodim oddelek za pakiranje izdelkov in pripravo na odpremo. Že vrsto let pa je to pri nas potekalo predvsem ročno in brez kakšnega zelo kompleksnega sistema. Nismo namreč imeli toliko naročil, tako da ni bilo toliko dela pri pakiranju. A zadnjih nekaj let pa se je vse spremenilo. Kar naenkrat je naše skladišče začela preplavljati gora naročil, ki jih je bilo potrebno spakirati. 

No tedaj pa sem le videl, da ta ročni sistem preprosto ne bo več zadostoval. Na ta način nismo morali predelati zadosti naročil na dan, če pa smo hiteli, pa je bila kvaliteta pakiranja nekoliko slabša. Tako sem se tedaj prvič poglobil v stroj za pakiranje.

To mi je predlagal sodelavec, saj je videl, da se stroji za pakiranje čedalje bolj pogosto pojavljajo v raznih firmah. O tem pa nisem vedel veliko, tako da sem bil seveda na začetku malo skeptičen. Kljub temu sem se odločil, da si malo ogledam kaj nudijo stroji za pakiranje in če mi lahko pridejo prav za naše potrebe v podjetju. 

Na spletu pa sem si lahko prebral in ogledal kar nekaj mamljivih ponudb. Ko sem videl kako delujejo in kakšno kvaliteto nudijo posamezni stroji za pakiranje, pa sem vedel, da bo to pravi nakup in da to rabimo. Zato smo v podjetju res izvedli to investicijo.

Rezultati pa so bili zares dobri. Pakete smo lahko spakirali v nekaj minutah na paket. To kar je prej trajalo tudi do 15 minut, je bilo tedaj narejeno v minuti ali dveh. Kvaliteta pakiranja pa je bila enaka za prav vsak paket, ki ga je predelal stroj. Zaradi tega smo lahko končno začeli slediti vsem naročilom, ter nas ta niso čisto povozila. Zato je bil to res tisti pravi nakup za naše podjetje, ter je rešil največjo težavo, ki smo jo imeli. …

Spomnim se prijateljice, 6 srednje šole ko je nosila leče. Neprestano je imela težave z njimi, saj jih je mogla vedno dajati ven in not, medtem ko jih je zvečer velikokrat pozabila sploh vzeti ven. A vseeno so ji bile leče boljše izbira kot očala, saj je bila mnenja da ji ta ne pašejo.

Zato pa je toliko raje nosila leče, čeprav še vseeno ni najbolj optimalno skrbela za njih. Je pa res da je imela zelo kakovostne leče, priznane blagovne znamke, za kar pa ji je bila pomembna tudi izbira kot je tekočina za leče, saj je vedno poudarjala, da je ravno tekočino za leče tista ki lečo vzdržuje. Ne samo da je očisti in razkužuje, ampak jo prav tako ohranja tudi vlažno, za kar pa hrani in ščiti oči pred okužbami. Pa vendar imamo tekočine za leče več vrst, kot pa so te lahko večnamenske ali peroksidne, prav tako pa obstajajo tudi tekočine za leče za občutljive oči.

Res je da se večinoma uporabljajo večnamenske, saj so zares primerne za vsakodnevno uporabo, saj tudi te čistijo, spirajo, vlažijo in razkužujejo, medtem ko peroksidna tekočina za leče So tiste ki nudijo globinsko dezinfekcijo in so bolj priporočene za vnetja in alergije, saj zahtevajo bolj natančno uporabo. Kljub temu da je velikokrat zaspala kar z lečami, pa je bila glede tekočine zelo skrbna, saj je dobro vedela kdaj je potrebno tekočino zamenjati in vedno mi je povedala, čeprav je vedela da sama ne uporabljam leč, da ne smem nikoli dodajati nove tekočine v že obstoječo. Prav tako pa tudi da je potrebno na 3 mesece zamenjati tudi posodico za leče.

Nisem pa vedela da ima tudi tekočina za leče rok trajanje, čeprav se lahko že to hitro pozna, saj v očeh povzroči draženje, pekoč občutek in suhe oči. Tako da verjamem da na tak način hitro ugotoviš, da je potrebno tekočino zamenjati.…

Ko sem kupoval avto, sem imel precej jasno sliko, kaj hočem. Potreboval sem nekaj zanesljivega, da me ne bi pustil na cedilu, nekaj varčnega, ker veliko vozim, in seveda dovolj prostora, tako za vsakodnevne opravke kot za kakšen daljši izlet. Pregledal sem kar nekaj znamk in modelov, bral forume, spraševal prijatelje. Presenetljivo pogosto se je v pogovorih pojavil Hyundai. Priznam, do takrat ga nisem jemal posebej resno, ampak so me pozitivne izkušnje drugih prepričale, da si ga ogledam pobližje.

Na koncu sem se odločil za Hyundai Tucson. Potreboval sem nekaj večjega, ampak nisem želel ravno ogromnega SUV-ja. Tucson je bil ravno pravšnji. Že na prvi pogled mi je bil simpatičen, všeč mi je bil dizajn, ni bil preveč vpadljiv, pa vseeno sodoben. Ko sem šel na testno vožnjo, me je najbolj presenetila tišina v kabini in to, kako enostavno se pelje. Ni bil ravno športen, ampak sem imel občutek, da se pelje stabilno in zanesljivo.

Po nekaj mesecih vožnje sem si rekel, to je to. Poraba goriva je super, kar mi ogromno pomeni. Vožnja po avtocesti ali po hribih, brez težav. Vreme? Dež, sneg – avto se obnese. Sistem za opozorilo na mrtvi kot, pomoč pri parkiranju… vse to mi je že večkrat prišlo prav. Tudi notranjost me ni razočarala. Lepo narejeno, nič škripanja, po nekaj letih še vedno vse stoji na svojem mestu.

Danes, ko imam Hyundai že nekaj let, bi se ponovno odločil enako. Za denar, ki sem ga odštel, sem dobil ogromno. In še nekaj, servisi so korektni, ljudje prijazni in vedno dosegljivi. Nimam pripomb. Lahko rečem, da mi je ta avto res zlezel pod kožo.

Zanimivo je, da sem prej na Hyundai gledal kot na povprečno izbiro, zdaj pa ga priporočam vsakemu, ki razmišlja o novem avtu. Tucson me je pozitivno presenetil na vseh področjih, udobje, zanesljivost, stroški vzdrževanja. Če bi še enkrat izbiral, bi brez pomisleka izbral enako.…

Z možem sva dosti kolesarila in vedno odkrivala nove poti do novih krajev.

Mogoče sva šla dvakrat po isti poti a načeloma sva odkrivala vedno kaj novega in zanimivega. Prekolesarila sva celo Istro tudi na hrvaški strani. Nekega dne, pa je mož videl oglas, da neko društvo vabi na skupinsko kolesarjenje. Potrebno se je bilo prijaviti in vplačati startnino. Oba sva bila takoj za to, saj nama je bila zelo všeč kolesarska trasa, ki je bila opisana na oglasu. Vedela sva samo kje približno se nahaja in nisva vedela kakšna je. Pričela sva z pripravami. Mož je pregledal kolesa, če so gume dovolj napolnjene. Rekel mi je, da bo potrebna dobra kolesarska oprema, ker je bila pot kar dolga. Odpravila sem se v garažo, kjer je bila poleg drugih stvari shranjena še preostala kolesarska oprema, kar na krajših izletih nisva nosila s seboj. Mož je verjetno mislil na torbico z orodjem in rezervno zračnico. Poiskala sem vse in dodala še zaklep za kolo za vsak slučaj. Naslednje jutro je mož naložil kolesa na prtljažnik avtomobila, saj sva morala kar daleč v drugi kraj.

Ko sva prispela, je bilo na startu že veliko kolesarjev, tudi parkirišče, ki je bilo kar na travniku, je bilo že skoraj polno. Mož je snel kolesa, jaz pa sem še enkrat pogledala, če je kolesarska oprema z nama in počasi sva se zapeljala s kolesi proti startu. Nadela sem si čelado in kolesarske rokavice. Mož je še iskal svoja kolesarska očala, moja pa so bila speta skupaj s čelado. Nastavila sva si števce hitrosti in na hitro sem si še obrisala odsevnike. Imela sem kar dobro mnenje o najini kondiciji in sploh me ni bilo strah, da ne bi prišla do cilja. Potem sva se spoznala še z nekaterimi ostalimi kolesarji in zvedela, da je celo pršut za glavno nagrado. Nekdo je zapiskal s piščalko in tako oznanil start za kolesarjenje.

Vsi smo se pognali po cesti in kar malo me je postalo strah prerivanja, vendar smo se vsi hitro dali v vrsto in pred nami je bila čudovita kolesarska tura.…

Pri novem računalniku sem imela en manjši problem, ki pa ga nikakor nisem znala odpraviti. Res mi je bilo nadležno, saj mi je ta napaka bila res zelo neprijetna in res me je motila in bila v nadlego.

Bilo je tako hudo, da sem se na službeno delo, zelo težko osredotočila. Ker sem že prej vprašala tudi prijatelja, ali mi lahko pomaga pri odpravljanju napake, pa je s časoma po parih poizkusih reševanja ugotovil, da tudi sam ne ve kaj bi to lahko bilo. Namreč on je po navadi obvladal vse stvari, ki so se zadevale računalnikov, res je vse obvladal, a ko sem videla, da tudi njemu tele težave ne gre rešiti, sem pomislila da bo najboljše, da dam računalnik na servis. Tako sem se najprej zbala kakšna bo sploh cena popravila, saj servis računalnikov cenik nisem poznala. Prav tako, pa sem pomislila, da bi morda res lahko našla servis računalnikov cenik našega računalničarja in tako preverila, če sploh odpravlja tudi takšne napake. Sicer med naštetimi storitvami za računalnik nisem našla, a vseeno je bilo navedeno tudi pod ostalo, kjer pa je bila navedena urna postavka.

Ker svoje težave res nisem znala pravilno uvrstiti in jo kategorizirati, niti po servis računalnikov cenik sem pomislila, da je najboljše da pokličem, povem kaj je narobe in preprosto vprašam. Tako se mi je po telefonu oglasil prijazen fant, ki pa sem mu povedala, da nisem čisto prepričana, ali bi znali rešiti tudi moj problem, saj ga na servis računalnikov cenik ni najti. Kasneje sem se dogovorila z njim, da mu prinesem računalnik kar k njemu na servis, da pogleda za kaj točno se gre. Seveda sem bila malce prestrašena, saj nisem vedela ravno koliko me bo to stalo, a vseeno mi je bilo pomembno, da računalnik dela brezhibno. Tako sem računalnik pustila kar pri njih na servisu, popoldne pa so me že klicali da je pripravljen, da ga lahko pridem iskat.

Ko mi je povedal še ceno, sem pomislila, da je ta zelo nizka, tako da sem pomislila da sem narobe gledala na servis računalnikov cenik.…

Ko smo začeli prenavljati streho, smo najprej mislili, da bo to le en izmed tistih projektov, ki jih narediš enkrat in potem nanje pozabiš. No, hitro smo ugotovili, da izbira prave kritine ni tako preprosta, kot smo si predstavljali.

Na začetku smo imeli v mislih klasične opečne strešnike, a ko smo začeli raziskovati, so nas vedno bolj prepričali strešni paneli. Najprej smo pomislili: ‘A niso to tiste moderne, kovinske plošče, ki jih vidiš na novih hišah?’ Točno to! Strešni paneli so postali res priljubljena izbira in zdaj razumem, zakaj.

So lahki, enostavni za montažo, odporni na vse mogoče vremenske razmere in imajo dolgo življenjsko dobo. Pa še izgledajo super: moderna, čista linija, nobenega ‘starega’ videza.

Največja prednost, ki nas je prepričala? Hitrost montaže. Klasični strešniki zahtevajo veliko časa, potrpljenja in mojstrov, ki vedo, kaj delajo. Strešni paneli pa se enostavno zložijo kot sestavljanka, pritrdijo in streha je gotova. Prihranek pri času in denarju je bil očiten.

Poleg tega smo želeli čim boljšo izolacijo, saj smo imeli prej težave s pregrevanjem poleti in mrazom pozimi. Tu pridejo do izraza sendvič paneli, ki imajo vmes plast izolacije, kar pomeni, da hiša veliko bolje zadržuje toploto. Računi za ogrevanje in hlajenje? Nižji. Udobje bivanja? Višje.

Ena skrb, ki smo jo imeli, je bil hrup ob dežju. Slišali smo, da kovinske strehe znajo biti glasne, a smo ugotovili, da so moderni strešni paneli narejeni tako, da zvok zelo dobro ublažijo. Ko je prvič močneje deževalo, smo se kar malo pripravili na koncert kapljic, pa se je izkazalo, da je bilo skoraj neslišno.

Zdaj, ko je projekt zaključen, lahko rečem, da bi se še enkrat odločili enako. Strešni paneli so res rešitev za tiste, ki hočejo trpežno, dobro izolirano in vizualno privlačno streho brez preveč kompliciranja. Če bi vedeli že prej, kako preprosta je ta izbira, bi jih zamenjali že pred leti.…

Živimo v obdobju, ko so superge skoraj vedno prava odločitev, ko izbiramo svoj stil. Veliko ljudi danes nosi superge, tako mladi, kot tudi starejši. Tudi sama sem bila navdušena, ko je prišel ta stil, kajti človek se lahko, čeprav se obleče elegantno počuti sproščeno. Ta stil mi je omogočil, da sem se sproščeno počutila tudi v službi. Namreč delam v službi, kjer moram biti oblečena elegantno. Ker dobim njihova oblačila, moram vedno zraven teh oblačil kombinirati obutev. Prej sem morala vedno nositi visoke pete. Ne znam vam opisati, kakšno olajšanje je bilo, ko smo imeli prosto izbiro obutve.

Danes so superge prava izbira, če želite biti v modi

Ja, res je. Najbolj zanimivo pa je to, da danes superge nosijo otroci, starši in stari starši. Prav malo je privat elegantne obutve. Pri nas ima vsak družinski član svoj stil. Tako imajo otroci bolj športne superge, jaz nosim klasične bele superge in mož ponavadi črno klasiko. Problem vedno nastane pri meni, ker moram biti še kako pazljiva glede bele barve. Včasih sem imela težavo, kako očistiti bele superge, danes pa te težave nimam več, ker imam pravo čistilo. Prijateljica mi je povedala zanj, ko sem njej govorila, kako težko je imeti vedno bele in čiste superge. Tako mi je povedala za super čistilo. Ko sem ga uporabila prvič sem bila šokirana, kako lepo sem si lahko očistila vso belo obutev. 

Otroci nosijo različne barve super in tudi oni vsake toliko sami poskrbijo, da si jih očistijo. Je pa res, da oni niso tako pozorni na to, da bi morali imeti bele superge. Njim enostavno ni všeč, če so preveč bele. No, tukaj se pokaže, da ima vsak svoj stil in prav je tako. Najmanj težav ima moj mož, ker ima vedno temno obutev, kar je glede čiščenja najlažje. …

Nekaj časa nazaj sem se srečal s nečim, kar mi je pomagalo razumeti, kako pomembno je prevajanje v današnjem svetu. To pa me je povsem presenetilo, kajti to veščino sem imel vedno za ne najbolj uporabno, sploh pa zaradi tega, ker imamo danes na spletu toliko različnih orodji, ki nam lahko pomagajo pri prevajanju, ter naredijo delo namesto nas.  

Ko pa sem se udeležil mednarodne konference v tujini, pa sem lahko hitro ugotovil, da prevodi niso tako enolični in samoumevni, kot se morda komu na prvo misel zdi. Hitro sem namreč ugotovil, da zgolj razumevanje jezika ne bo zadosti, za ustrezno prevajanje. Potrebno je dobro znanje slovnice, kajti določene reči, se v kakšnemu drugemu jeziku, povedo na drugačen način, kot nam je to domače in znano. Zaradi tega pa je potrebno zelo paziti na to, da se prevajanje torej izvede ustrezno in natančno, sicer lahko pride do kakšnih nesporazumov, ki lahko vodijo v probleme. 

Ključen pomen prevajanja pa sem spoznal, ko sem se začel ukvarjati s prevajanjem dokumentov. Tukaj je namreč šlo za neko bolj pravno raven, pri kateri pa ni bilo prav nič prostora za napake. Prav tako razne dokumentacije zelo velikokrat rade uporabljajo razne strokovne in kompleksne besede. Zato pa je bilo tukaj še kako pomembno, da sem tudi pri prevodu nato uporabil takšne besede, tako da sem zaradi tega moral zelo dobro poznati domačo in tujo slovnico. 

Bolj, kot pa sem se srečal s takšnim delom, bolj sem lahko dobil neko novo občudovanje prevajanja. Hitro sem namreč lahko tudi videl, zakaj tista spletna orodja niso zadosti za opravljanje takšnega dela. Ta namreč prevajajo veliko reči, besedo za besedo, torej dobesedno. S tem pa izgubimo tisto kvaliteto nekega besedila, saj se to potem zdi, kot da je napisano čisto neprofesionalno, ter ga ljudje po vsej verjetnosti ne jemljejo tako resno. …

Zima je na naši družinski kmetiji vedno poseben čas, ko se pripravljamo na koline. To je tradicija, ki jo negujemo že generacije, je čas, ko se zberejo družinski člani in prijatelji, vsak s svojo nalogo, da skupaj pripravimo meso.

Letos so bile še posebej zanimive, babica se je izkazala s svojo organiziranostjo, novost so bile vrečke za vakuumiranje, ki so meso ohranile sveže. Priprave na koline so se začele že zgodaj zjutraj, ko so dedek, stric in bratrance zakurili peč in ogreli prostor. Babica in mami sta pripravljale začimbe, česen in druge dodatke za klobase, medtem pa smo otroci pomagali kjer smo le lahko. Največkrat smo čistili ali držali vrečke za vakuumiranje. Ko so meso razkosali je nastopil babičin trenutek. Z vso skrbnostjo in natančnostjo je razdelila meso na dele za klobase, tlačenko, ocvirke in tistega, ki bo šel neposredno v zamrzovalnik. Pri tem je pazila, da so vse vrečke za vakuumiranje napolnjene, označene z datumom pakiranja in vrsto mesa. Babica je vedno govorila, da je vakuumiranje skrivnost dolgotrajnega shranjevanja mesa. Ko smo ji pomagali pri vakuumiranju je pripovedovala kako so včasih meso shranjevali v kadi s soljo ali ga prekajevali. Danes pa tehnologija omogoča lažje shranjevanje. Vendar pa je vseeno šlo nekaj narobe, vrečke za vakuumiranje so začele zmanjkovati. Babica je že zjutraj opozorila, da bi jih morali nabaviti več, pa smo jo zavrnili z besedami, da jih bo dovolj. Ko so že skoraj pošle, je babica s svojim značilnim smislom za humor hitro našla rešitev. Nekaj mesa je zavila v papir in ga namenila za takojšnjo porabo, ostalo pa je dala v improvizirane vrečke, ki sicer niso bile vakuumske, a so bile dovolj dobre, da so služile svojemu namenu.

Na koncu je bil zamrzovalnik poln, koline so bile uspešne, meso pospravljeno, mi pa uživali v svežih mesnih dobrotah. Koliko zabavnih zgodb in okusnih jedi na še čaka to zimo pa bo pokazal čas.…